Magoši a a Balobedu a be a kgethegile gare ga baetapele ba ditšhaba tše dingwe ka baka la go tuma ka go ba le bokgoni bja go neša pula. Go bonala eka bokgoni bjo bja go neša pula ke bjona bo thušitšego gore setšhaba se sa go tšhirwa ke tše dingwe, se se hwelele le go metšwa ke tše dingwe. Ka pukung ya gagwe ya go bitšwa Realm of the Rain Queen, J.D. Krige o laodisitše gore mohlami wa setšhaba sa Balobedu ke setlogolo sa Monomotapa, mohlabani o maatla yoo barwa ba gagwe ba ilego ba itira magoši. Ye nngwe ya dikgoši tšeo e mošate wa yona o bile thabeng ya Maulwi karolong ye nngwe ya naga ya Zimbabwe. Lehono leno Maolwe ka Bolobedu Ga-Modjadji ke lefelo le bohlokwa moo go bolokwago magoši a naga yeo.
Kgoši yeo ya Maulwi leina la yona e be ele Changamire, yoo a bego a na le morwedi wa go bitšwa Dzungudini. Dzungudini yoo a bego a se a nyalwa, o rile go ba le ngwana wa mosimane, Kgoši ya befelwa la mafelelo, e nyaka go tseba gore tatago ngwana ke mang. Ge ele Dzungudini o ganne nnang ya basadi go tšwa ka nnete ya taba. Mmagwe o rile go lemoga gore morwedi wa gagwe o ka gare ga bothata bjo bogolo mabapi le ngwana yo wa go hloka tatagwe, a nama a utswa dithebele tša go neša pula le dipheta gomme a ba a ruta morwedi yoo wa gagwe go di somiša pele a tšhabela karolong ya ka borwa. Go ya ka tshedimošo yeo re e humanago ka bukeng ya Krige, Dzugudini o be a imišitšwe ke kgaetšedi ya gagwe. Lesogana leo ga se la ka la sepela le kgaetšedi ge e hudugela borwa, eupša, le ile la šala ka mošate moo le bego le letile go tla go ba Kgoši. Ge ele Dzugudini o tšhabile gae ka 'baka la go belega ngwana yoo wa go hloka tatagwe gomme a šalwa ke karolo ye nngwe ya setšhaba morago.
Mosadi fehla pitša
Krige yoo a feditšego mengwaga ye lesome a dira dinyakišišo setshabeng sa Balobedu ka mengwaga ya bo-lesome-senyane masometharo, o hlaloša gore go tlile bjang gore go be le mosadi wa mathomo wa go neša pula setšhabeng sa Balobedu: Go ya gona kua mengwageng ya bo lesomeseswai Kgoši Mugado yoo a bego a tšofetše, o ile a sebela morwedi wa gagwe Modjadji gore o tla ba kgošigadi ge a ka dira ngwana le yena. Gona moo o namile gwa agwa ntlo ye kgethwa gomme ngwana wa mošomane a belegwa. Ngwana yoo o namile a kgangwa, maikemišetšo ele go jabetša kgoši. Morago ga moo go belegilwe ngwana wa mosetsana yoo e bilego Modjadji wa bobedi, yoo Rider Haggard a theilego kanegelo ya gagwe ya "She".
Hlomphang badimo
Banna le basadi bjalweng bja morula/mokgope
Mosadi o šila mabele ka tšhilo le lwala
Morogo ka gare ga leselo
Modjadji wa pele o bušitše mengwaga ya go feta masomehlano moo a fetotšego dihlakahlakano tša magoši a pele ga gagwe go ba khutšo le katlego. Go kwagala gore le bahlabani ba Tšhaka wa setšhaba sa Ma-Zulu, ba be ba bapalela kgole le mošate wa gagwe. Yoo a bego a swanetše go obamelwa le ge a se a itlhama, o ile a tlwaelega ka go ba thoba dingwe melala le go tšhabja ke lehu (The Star: 1997/12/10). Tshedimošo ye ntši ka ga bo-Modjadji bao ba latetšego Kgošigadi Modjadji wa pele, ga re nayo dingwalong tša tshedimošo. Yeo re nago le yona ke ya Modjadji wa bohlano yoo e lego koko wa Modjadji wa Botshelela yoo a sa tšwago go bewa setulong maloba. Kgošigadi Mokope Modjadji wa bohlano, o kile a kopana le moporesitente wa peleng wa Afrika Borwa Mna. Nelson Mandela.
Megokgo go tšwa legodimong: Balobedu ba fa hlompho go mmino le dikoša tša setšo sa bona
Pula yeo e nelego bošego bja Labone la beke ye e fetilego kua mošateng wa Bolobedu o tsebegago ka Khetlhakong nageng ya Kgoši Modjadji ka phorobentsheng ya Limpopo, e be e se ya go tloša lenyora le tlala tše di bego di hlašetše naga ye. Go Balobedu e be e le seka sa tše di botse tšeo badudi ba naga ya ga Kgošigadi Modjadji ba tlago go itemogela tšona. Ka le le latelago Makobo Modjadji, setlogolo sa Kgošigadi Mokope Modjadji wa Bohlano yo a iketšego badimong ka kgwedi ya June ngwageng wa 2001, o be a tlo bewa setulong sa makgolo wa gagwe (koko wa gagwe). Setlogo sa kgošigadi wa botshelela ya setšhaba sa Balobedu se thoma morago dinakong tša Monamotapa ngwaga keteng ya bo lesomehlano.
E rile ge pula ya mesarasarane e na, ntle le go senya monyanya woo wa go bea kgošigadi, bontši bo ile bja phakiša bo gopola maatla le bokgoni bjo dikgošigadi tša Balobedu di nago le ona, maatla a go neša pula. Moletlo o ile wa šegofatšwa ke mookamedi mogolo wa kereke ya Zion Christian Church (ZCC) morena Barnabas Lekganyane. Moletlo o ile wa tsenelwa ke batho ba go tšwa kgole le kgauswi go akaretšwa le modulasetulo ya ntlo ya bogoši ka mo nageng, kgoši Phathekile Holomisa. Maaparankwe go tšwa kgole le kgwauswi a be a thiba letšatši mola modiro o ile wa sepedišwa ke Kgoši-kgolo ya setšhaba sa BaVenda, Kgoši Mphephu. Batlhomphegi ba bangwe moo meletlong e bile tonakgolo ya phorobentshe ya Limpopo morena Ngwako Ramatlhodi. Balobedu ba bontšhitše hlompho ya bona ka go opela le go bina mmino wa setšo ba feleletše ka moaparo wa bona wa setšo sa Balobedu. Go na le mosadi yo a ilego a ema a ntšha sereto, e le ge a reta kgošigadi. Kgošigadi Makobo Modjadji wa botshelela ke kgošigadi nnyane ka mengwaga e bile wa mathomo go setlogo sa setšhaba se go rutega. Moetapele wa Aforika Borwa wa maloba, Nelson Mandela o mo file monyetla wa go ithuta mošola wa mawatle, gore a tle a kgone go tseba go buša setšhaba se sa Balobedu ka tsebo ye e tseneletšego.
Khekhapa, moletlong wa go bea kgošigadi
Setlogo sa bogoši bja gaModjadji
Kgošigadi Modjadji le setšhaba sa gagwe ke ditlogolokhukhu tša setšhaba sa Balozwi ba Mbire kua Monomatapa go la Rhodesia ya maloba. Lehono naga ye e tsebega ka la Zimbabwe. Se e be e le setšhaba sa ka bogošing bja mošate wa karolo ya lebowa la Zimbabwe. Go ya mafelelong a ngwagakete wa bolesome hlano, e rile ge mošate wa bona o thoma go tekateka, badimo ba laela Dzugudini, morwedi wa Kgoši Tšhangamire go belega ngwana yo a tla bušago setšhaba seo sa Monomotapa. Dzugudini o ile a imišwa ke kgaetšedi ya gagwe gomme a belega ngwana wa mošimane, Makhaphele. Kgoši o ile a gapeletša go tseba gore tatago ngwana ke mang, efela Dzugudini a gana go tšwa ka taba. Mafelelong a gapeletšega go ngwaga ka ge a be a le ka tlase ga kgatelelo ye kgolo go tšwa go kgoši. O rile ge a ngwaga/tšhaba a tloga le dipheko tša go neša pula. Ka nako yeo setšhaba seo se be se tsebega gore ke sa Balozwi.
Ba ile ba fihla dithabeng tša Lwandali kua Soutpansberg ka ngwaga wa 1600. Makhapele o ile a bewa setulong sa bogoši, bjoo bo ilego bja fitišetšwa go morwa wa gagwe. O bušitše setšhaba sa kgauswi le noka ya Letaba moo setšhaba se se dulago gona le lehono. Go neša pula ga setšhaba se go bile gona go fihla ka pušo ya kgošigadi Mokoto. Kgošigadi o ile a thoma go belaediša ke go lwa ga maloko a lapa la bogoši ka nako yeo, a bile a tšhoga go re barwa ba gagwe ba be ba nyaka go mo tšeela bogoši. Go thibela tše ka moka o ile a senya morwedi wa gagwe, Maselekwane gomme a mo tshepiša bogoši le bohlale bja go neša pula. Maselekwane o ile a bowa madibeng ka ngwana wa mošemane, yoo hlokofetšego e sa le yo monnyane. O ile ba mmeleng leboelela gomme a belega ngwana wa mosetsana. Ka morago ga lehu la gagwe ngwageng wa 1800, morwa wa gagwe Malekutu a leka go tšea bogoši efela setšhaba sa gana nnang ya banyana ka gore yena o be a sa fiwa bohlale bja go neša pula. Ke ka fao Maselekwane a ilego a ba kgošigadi ya mathomo ya setšhaba se sa Balobedu gomme a fiwa leina la Modjadji I. Ya be ge a le mathomo a leloko la dikgošigadi tša Bolobedu tša mahlale a go neša pula.
Mathomong
